Obisk ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko na ekološki kmetiji Blatnik na Dobrijah
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko si je na terenu ogledala škodo, ki jo je povzročilo nedavno neurje v gozdovih, na kmetijskih površinah in v nasadih. Med drugim je obiskala tudi ekološko kmetijo Blatnik, na Dobrijah, ki je v nedavnem neurju s poplavami utrpela ogromno škodo. Lastnika Zvone in Cvetka Nabernik z družino sta predstavila izgubo na kmetiji, kjer obdelujejo 5 in pol hektarja površin in redijo 10 dojilj in kjer, kot navaja Zvone Nabernik: “ker smo majhni, šteje vsaka pest zemlje.”
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je po ogledu izpostavila: »Poplave so naredile ogromno škodo, ki je ne bo mogoče sanirati v kratkem času, še posebno pri vzpostavitvi kakovostne rodovitne zemlje in obnovi travinja ter pri ugotavljanju škodljivih primesi v zemlji«.
Težava je tudi z odnašanjem rodovitne zemlje, vzpostavitev prvotnega stanja pa lahko traja še leta. Ministrica je izrazila vso podporo pri sanaciji in poudarila, da so razmere po zadnji povodnji zelo slabe. »Škoda po Sloveniji je precejšnja. Poškodovani so pridelki, kmetijska zemljišča, objekti in tudi mehanizacija. Za oceno škode so bile aktivirane občinske komisije, ki bodo popisano škodo vnesle v aplikacijo Ajda. Ko bodo pripravljene vse ocene, bo na Vladi obravnavana končna ocena škode. Na podlagi končne ocene bo ministrstvo pripravilo program za odpravo posledic škode.« Ocene škode še ni, da pridemo čim prej do teh podatkov pa bo vzporedno škodo ocenjevala tudi Javna služba kmetijskega svetovanja.
Ministrica Šinko je še dodala, da bodo skušali v prihodnje poskrbeti, da se tudi malim kmetijam in samozaposlenim v kmetijstvu uredi dolgoročna pomoč.
Kmetija Blatnik že od ujme vse napore vlaga v čimprejšnjo normalizacijo stanja, najbolj in najprej pa potrebujejo raznovrstna semena, živilsko krmo, rodovitno zemljo, še prej pa izsledke analize tal in nadalje možnosti ureditve subvencij.
Pred začetkom novega šolskega leta je težava tudi v zagotavljanju prevoznosti cest - predvsem gozdnih, ki povezujejo kmetije in predstavljajo tudi šolske poti. Vzpostavljanje gozdnih cest je problem, sredstva se, po mnenju MKGP, lahko pridobi tudi iz Programa razvoja podeželja in preko strateškega načrta skupne kmetijske politike.