Kmetijstvo

Na območju občine je 104.062 ha kmetijskih zemljišč. Kar  80 % vseh površin je hribovskih, kjer so do nadmorske višine 1100 m razseljene kmetije kot celki, ki tvorijo krajevno in gospodarsko zaokroženo celoto in dajejo pokrajini značilen videz. V precejšnem delu zlasti hribovskega sveta je gozd, ostalo so kmetijske površine in površine, ki so namenjene poselitvi ter infrastrukturi. V občini je 193 kmetij z več kot enim hektarom kmetijskih površin. Proizvodna delitev kmetij je v pretežni meri živinorejsko-krmno pridelovalna in dopolnilna. V primerjavi s Slovenijo, kjer je povprečna velikost 6,3 ha skupne zemlje na kmetijo, so v Občini Ravne na Koroškem kmetije velike (32,95 ha skupne površine na kmetijo), vendar je velikost kmetije pogojena s površino gozda in velikim deležem travinj. Povprečno imajo v občini kmetije 11,2 ha kmetijskih zemljišč. Večji del  (90 %) kmetij sodi v gorsko višinsko območje in v kategorijo strmih kmetij. 60 % kmetijske zemlje je travnikov in pašnikov; 22 % zemlje je v zaraščanju; 18 % je njiv in ekstenzivnih sadovnjakov. V primerjavi s Slovenijo, ki ima v povprečju 51 % gozda, je občina Ravne 60 % pokrita z gozdom.

S kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo se preživlja nekaj nad 100 kmetij, druge še z dodatno zaposlitvijo izven kmetijstva. Večina kmetij je v rokah mlajših in izobraženih kmetov, ki temeljijo svojo dejavnost predvsem na reji govedi, prašičev in ovac, nekateri razvijajo tudi turizem na kmetiji. Pretežni del  dohodka daje kmetom torej živinoreja, predvsem govedoreja (prireja mleka in mesa). Izredno pomemben vir dohodka, ki do neke mere pokriva primanjkljaj  iz osnovne proizvodnje na kmetiji, pa predstavlja gozd. Na osnovi popisa kmetijskih gospodarstev je ocenjeno, da je na območju občine 1930 glav goveje živine in 1317 prašičev. Žita (predvsem pšenico in rž) in krompir vključujejo v proizvodnjo le za samooskrbo na kmetijah. Tržne proizvodnje žit na našem območju v zadnjih letih praktično ni več.

Velik del občine spada med območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Na teh območjih prevladuje ekstenziven način pridelovanja hrane, zaradi česar so ti predeli ekološko še neobremenjeni in zato primerni za najbolj zahtevni način pridelovanja v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, in sicer za ekološko kmetovanje, ki bi ga morali kombinirati s kmečkim turizmom in domačo obrtjo kot dodatnim virom zaslužka. V občini se je 33 kmetov udeležilo usposabljanja za ekološko kmetovanje in od tega jih je sedem že v kontroli.