Kulturno popotovanje po Vorančevi poti

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (točneje leta 1977) je nastala Vorančeva pohodna pot (kulturna transverzala), ki najlepše povezuje mladost našega pisatelja in njegove družine v domačem kraju in je hkrati tudi prizorišče nekaterih njegovih pisateljskih del. Na kulturnem popotovanju po Prežihovi poti, kot so dogodek naslovili organizatorji -Koroški pokrajinski muzej, so pohodniki spoznali Voranca, ki je največ svojega literarnega navdiha črpal prav iz domačih logov. Po Vorančevi poti sta jih popeljala etnologinja Andreja Šipek in direktor KPM mag. Tadej Pungartnik.

Pohod se je pričel ob cerkvi sv. Marjete v Kotljah v jutranjih urah in se vil po postajah življenja Kuharjeve družine.

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc se je rodil 10. 8. 1893 v Kotnikovi bajti v Podgori. V njegovi rani mladosti se je družina pogosto selila po okoliških hribih (Mihev, Kravperh, Kogelnik, Prežih, Prežihova bajta).

Udeleženci pohoda so se zbrali pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Kotljah in se na pokopališču ustavili pri nagrobnem spomeniku rodbine Kuhar. Njihova pot se je nadaljevala naprej do Kotnikove bajte v Podgori, kjer se je 10. avgusta 1893 rodil Lovro Kuhar kot prvorojenec. S starši je tu živel samo nekaj mesecev. O tem danes priča spominska plošča na sedanji prenovljeni hiši. Nato so nadaljevali pot proti globači Pekel, kjer je Lovro pasel živino in od koder je mami prinesel šopek solzic.

»𝑁𝑎 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑢 𝑛𝑎𝑠̌𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑜𝑙𝑗𝑎 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑔𝑟𝑑𝑎, 𝑡𝑒𝑚𝑎𝑐̌𝑛𝑎 𝑔𝑙𝑜𝑏𝑎𝑐̌𝑎, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑗𝑖 𝑟𝑒𝑘𝑙𝑖 𝑃𝑒𝑘𝑒𝑙. 𝐵𝑖𝑙𝑎 𝑗𝑒 𝑝𝑜𝑑𝑜𝑏𝑛𝑎 𝑔𝑙𝑜𝑏𝑜𝑘𝑒𝑚𝑢 𝑘𝑜𝑡𝑙𝑢, 𝑜𝑏𝑑𝑎𝑛𝑎 𝑜𝑑 𝑠𝑡𝑟𝑒ℎ 𝑠𝑡𝑟𝑎𝑛𝑖 𝑠 𝑠𝑡𝑟𝑚𝑖𝑚𝑖 𝑏𝑟𝑒𝑔𝑜𝑣𝑖, 𝑙𝑒 𝑛𝑎 𝑒𝑛𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑎𝑛𝑖 𝑗𝑒 𝑖𝑚𝑒𝑙𝑎 𝑧̌𝑟𝑒𝑙𝑜, 𝑘𝑖 𝑝𝑎 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑙𝑗𝑎𝑙𝑜 𝑣 𝑐̌𝑟𝑛𝑜, 𝑠𝑘𝑟𝑖𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡𝑛𝑜 𝑙𝑒𝑠𝑜𝑣𝑗𝑒. 𝐵𝑟𝑒𝑔𝑜𝑣𝑖 𝑠𝑜 𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑝𝑜𝑟𝑎𝑠𝑡𝑙𝑖 𝑧 𝑧𝑎𝑛𝑖𝑘𝑟𝑛𝑖𝑚 𝑔𝑟𝑚𝑜𝑣𝑗𝑒𝑚, 𝑠 𝑐̌𝑒𝑠̌𝑚𝑖𝑔𝑜, 𝑔𝑎𝑏𝑟𝑜𝑣𝑗𝑒𝑚, 𝑡𝑟𝑛𝑜𝑣𝑗𝑒𝑚, 𝑝𝑎𝑠𝑗𝑜 𝑐̌𝑟𝑒𝑠̌𝑛𝑗𝑜 𝑖𝑛 𝑝𝑜𝑑𝑜𝑏𝑛𝑜 𝑛𝑎𝑣𝑙𝑎𝑘𝑜.«

Pot se je nato vila naprej do domačije Kogelnik, kjer so se Kuharjevi naselili od leta 1896 do leta 1900 kot najemniki grofovske kmetije. V črtici Bolečina Voranc opisuje domačijo na Koglu: »𝑆 𝑠̌𝑒𝑠𝑡𝑖𝑚𝑖 𝑠𝑒𝑚 𝑧𝑎𝑐̌𝑒𝑙 ℎ𝑜𝑑𝑖𝑡𝑖 𝑣 𝑠̌𝑜𝑙𝑜. 𝐼𝑛 𝑠𝑖𝑐𝑒𝑟 𝑛𝑎 𝑧𝑖𝑚𝑜, 𝑘𝑎𝑘𝑜𝑟 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑡𝑎𝑘𝑟𝑎𝑡 𝑛𝑎𝑣𝑎𝑑𝑎. 𝑀𝑜𝑗𝑖 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑠̌𝑖 𝑠𝑜 𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎𝑗𝑒𝑚𝑛𝑖𝑘𝑖 𝑛𝑒𝑘𝑒 𝑔𝑟𝑜𝑓𝑜𝑣𝑠𝑘𝑒 𝑘𝑚𝑒𝑡𝑖𝑗𝑒, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑙𝑒𝑧̌𝑎𝑙 𝑢𝑟𝑜 ℎ𝑜𝑑𝑎 𝑜𝑑 𝑠̌𝑜𝑙𝑒 𝑛𝑎 𝑙𝑒𝑝𝑒𝑚 ℎ𝑟𝑖𝑏𝑢, 𝑘𝑖 𝑠𝑒 𝑖𝑚𝑒𝑛𝑜𝑣𝑎𝑙 𝐾𝑜𝑔𝑒𝑙𝑛𝑖𝑘. 𝑇𝑢𝑑𝑖 𝑘𝑚𝑒𝑡𝑖𝑗𝑎, 𝑛𝑎 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖 𝑠𝑚𝑜 𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎𝑗𝑒𝑚𝑛𝑖𝑘𝑖, 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑖𝑚𝑒𝑛𝑜𝑣𝑎𝑙𝑎 𝑡𝑎𝑘𝑜. 𝑁𝑎 ℎ𝑟𝑖𝑏𝑐̌𝑘𝑢 𝑧𝑎 ℎ𝑖𝑠̌𝑜 𝑠𝑜 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑙𝑒 𝑡𝑟𝑖 𝑚𝑜𝑔𝑜𝑐̌𝑛𝑒, 𝑛𝑒𝑘𝑎𝑗 𝑠𝑡𝑜 𝑙𝑒𝑡 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒 𝑙𝑖𝑝𝑒, 𝑖𝑛 𝑠 𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑚𝑒𝑠𝑡𝑎 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑣𝑖𝑑𝑒𝑙𝑎 𝑣𝑠𝑎 𝑛𝑎𝑠̌𝑎 𝑑𝑜𝑙𝑖𝑛𝑎 𝑘𝑎𝑘𝑜𝑟 𝑜𝑑𝑝𝑟𝑡𝑎 𝑘𝑛𝑗𝑖𝑔𝑎. 𝑆𝑟𝑒𝑑𝑖 𝑡𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑖𝑛𝑒 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑣𝑎𝑠 𝑖𝑛 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑖 𝑣𝑎𝑠𝑖 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑠̌𝑜𝑙𝑎. 𝑉𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑖𝑑𝑒𝑡𝑖 𝑡𝑎𝑘𝑜 𝑛𝑎𝑡𝑎𝑛𝑘𝑜, 𝑘𝑜 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑏𝑖𝑙𝑜 𝑛𝑎 𝑑𝑙𝑎𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑑 𝑡𝑒𝑏𝑜𝑗. 𝑁𝑎 ℎ𝑟𝑖𝑏𝑢 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑒𝑗𝑜 𝑡𝑟𝑖 𝑚𝑜𝑔𝑜𝑐̌𝑛𝑒, 𝑣𝑒𝑐̌ 𝑘𝑜𝑡 𝑠𝑡𝑜 𝑙𝑒𝑡 𝑠𝑡𝑎𝑟𝑒 𝑙𝑖𝑝𝑒, 𝑠 𝑘𝑜𝑑𝑒𝑟 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑣𝑖𝑑e𝑙𝑎 𝑣𝑠𝑎 𝑛𝑎𝑠̌𝑎 𝑑𝑜𝑙𝑖𝑛𝑎.«

V črtici Levi devžej pa Voranc opisuje Kogovsko dimnico.

Pot se je vila naprej proti Ivarčkemu jezeru. Nad jezerom stoji domačija Ivartnik oz. pri Bunku, ki jo  Voranc opisuje v svojem romanu Jamnica. Krasen pohod so nadaljevali mimo Lužnika, Šrotneka, cerkve sv. Mohorja in Fortunata ter od daleč opazovali Časovo vilo, v kateri je Voranc z družino živel pet let.

Pohodniki so Vorančevo pot zaključili pri Prežihovi bajti. »𝐷𝑜𝑏𝑟𝑖ℎ 𝑑𝑒𝑠𝑒𝑡 𝑙𝑒𝑡 𝑗𝑒 𝑉𝑜𝑟𝑎𝑛𝑐̌𝑒𝑣 𝑜𝑐̌𝑒 𝑝𝑜𝑠𝑜𝑗𝑎𝑙 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑜 𝑙𝑗𝑢𝑏𝑒𝑧𝑒𝑛 𝑃𝑟𝑒𝑧̌𝑖ℎ𝑜𝑣𝑖 𝑧𝑒𝑚𝑙𝑗𝑖, 𝑜𝑏 𝑡𝑒𝑚 𝑝𝑎 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑜𝑧𝑖𝑟𝑎𝑙, 𝑘𝑗𝑒 𝑏𝑖 𝑑𝑜 𝑐̌𝑒𝑠𝑎 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑒𝑔𝑎 𝑝𝑟𝑖𝑠̌𝑒𝑙. 𝐿𝑒𝑡𝑎 1911 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑡𝑜 𝑧𝑔𝑜𝑑𝑖𝑙𝑜. 𝐶̌𝑖𝑠𝑡𝑜 𝑏𝑙𝑖𝑧𝑢 𝑣 𝑠𝑜𝑠𝑒𝑠̌𝑐̌𝑖𝑛𝑖 𝑗𝑒 𝑘𝑢𝑝𝑖𝑙, 𝑘𝑜 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙 𝑃𝑟𝑒𝑧̌𝑖ℎ𝑜𝑣 𝑔𝑟𝑢𝑛𝑡 𝑠𝑝𝑒𝑡 𝑛𝑎𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗, 𝑠𝑝𝑜𝑑𝑛𝑗𝑖 𝑑𝑒𝑙: 𝑃𝑟𝑒𝑧̌𝑖ℎ𝑜𝑣𝑜 𝑏𝑎𝑗𝑡𝑜 𝑖𝑛 𝑜𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑛𝑗𝑒 𝑣 𝑙𝑒𝑝𝑖 𝑙e𝑔𝑖 𝑛𝑒𝑘𝑎𝑗 𝑛𝑎𝑑 𝑝𝑒𝑡 ℎ𝑒𝑘𝑡𝑎𝑟𝑗𝑒𝑣 𝑠𝑒𝑡𝑣𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑖𝑛 𝑡𝑟𝑎𝑣𝑛𝑖𝑠̌𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑡𝑒𝑟 𝑡𝑟𝑖 𝑖𝑛 𝑝𝑜𝑙 ℎ𝑒𝑘𝑡𝑎𝑟𝑗𝑒 𝑔𝑜𝑧𝑑𝑎. 𝑆𝑒𝑑𝑎𝑗 𝑠𝑜 𝐾𝑢ℎ𝑎𝑟𝑗𝑒𝑣𝑖 𝑘𝑜𝑛𝑐̌𝑛𝑜 𝑑𝑜𝑠𝑒𝑔𝑙𝑖, 𝑘𝑎𝑟 𝑠𝑜 𝑠𝑖 𝑧̌𝑒 𝑑𝑜𝑙g𝑜 𝑧̌𝑒𝑙𝑒𝑙𝑖: 𝑑𝑎 𝑠𝑜 𝑠𝑎𝑚𝑖 𝑠𝑣𝑜𝑗𝑖 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑗𝑖, 𝑑𝑎 𝑖𝑚𝑎𝑗𝑜 𝑙𝑎𝑠𝑡𝑒𝑛 𝑑𝑜𝑚 𝑖𝑛 𝑑𝑎 𝑝𝑜𝑧̌𝑒𝑛𝑒𝑗𝑜 𝑡𝑟𝑑𝑛𝑒 𝑘𝑜𝑟𝑒𝑛𝑖𝑛𝑒 𝑣 𝑑𝑜𝑚𝑎𝑐̌𝑖 𝑧𝑒𝑚𝑙𝑗𝑖.« Prežihova bajta je značilna koroška stavba malega kmeta (𝑏𝑎𝑗𝑡𝑙𝑒𝑟𝑗𝑎) in je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.

Posamezne postaje Vorančeve poti so sestavni del spomina na mladost našega pisatelja in na nekatere postaje, ki jih je opisoval v svoji literarni beri. Ko smo jih prehodili ob 130-letnici Prežihovega rojstva, smo ponovno občutili, da je ta pot veličasten spomenik, ki pod košato Uršljo goro za vse čase ohranja spomin na našega velikega pisatelja in na njegova dela.