Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin

Pred odprtjem nove občasne razstave

KOROŠKA KOŠTA, PREHRAMBNA DEDIŠČINA TREH DOLIN

Koroška košta je projekt Koroškega pokrajinskega muzeja, ki se navezuje na razglasitev Slovenije za evropsko gastronomsko regijo leta 2021. S projektom izpostavljajo vsebine, ki so priložnost za ponovno odkrivanje raznovrstnosti, bogastva, znanja in okusov, značilnih za koroško okolje. Projekt temelji na trajnostnem razvoju, krepi promocijo koroške prehrambne dediščine in spodbuja lokalno samooskrbo. Aktivnosti, kot so predstavitve mojstrov koroške košte, klepet o košti in beleženje jedilnih obrokov, potekajo že od začetka leta.

Vsebine projekta Koroška košta pa lahko v celoti spremljate tudi v interaktivnem katalogu, ki je objavljen na spletni strani Koroškega pokrajinskega muzeja www.kpm.si.

Osrednji dogodek projekta je občasna istoimenska razstava Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin. Z razstavo predstavljajo bogato in pestro tradicionalno prehrambno kulturno dediščino treh koroških dolin, značilno za 20. stoletje tako v kmečkih kot delavskih okoljih. Predstavljajo več kot 90 tradicionalnih jedi in pijač, s podrobnejšimi opisi in dodanimi recepti pa osvetljujejo 26 izbranih značilnih koroških jedi, med katerimi ima rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, prav posebno mesto. ''Rženi kruh je edino živilo, ki je vse do danes ohranilo navdih božjega, saj ga v procesu tradicionalne priprave blagoslavljajo. Posebnost peke kruha so trente, ki so se v zadnjem času uveljavile kot spremljevalke raznih dogodkov in slavij,'' pove na tiskovni konferenci Brigita Rajšter.

Tradicionalna koroška košta temelji na močnati hrani. Korošci smo izvrstni v pripravi številnih nudlnov in povitnekov z različnimi nadevi. Kločevi nudlni so danes prepoznavna koroška jed, za najokusnejše pa veljajo jegličevi (proseni) in makovi nudlni. Ajdov povitnjek je z zvijanjem iz sredine zagotovo starosvetna jed. Posebnost priprave nudlnov, povitjenkov in  kipjenkov je tudi kuhanje na sopari. Med domačimi najbolj pogostimi testeninami so knole, flike in široki nudlči. Koroške košte si ne zamišljamo brez različnih vrst žgankov ter prazničnih velikonočnih šarkljev in pogač. Steljaraja v pozni jeseni je bilo zadnje večje opravilo v letu. Z obilno večerjo so praznovali likof, zaključek kmetovega delovnega leta, na katerem so postregli bobe, pisane pogače, presne krape in drugo.

Med rastlinsko hrano izstopa krompir, ki je v 2. polovici 19. stoletja prevzel vlogo vodilnega živila v vsakdanji prehrani ter delno nadomestil starejše kaše. Še danes si jedilnih obrokov brez  rəpičeve župe, repnega zósa, restane rəpe in mrzle rəpice niti ne predstavljamo. Pomembna sezonska zelenjava in stročnice so tradicionalno tudi zelje, rumeno korenje, bela repa, fižol in kumare. Na razstavi pojasnijo pojem t. i. koroškega kosila, v katerem ima pomembno mesto hrenov zós kot priloga kuhani govedini.

Na kolinah, največjem družinskem prazniku, se zberejo družinski člani, prijatelji in sosedje. Dobro se jé cel dan, večerja pa je posebno izdatna. Od nekdaj veljajo domači mesni izdelki (klobase, špeh, vratovina, šunka, kiblflajš in drugi) za vrhunske kulinarične specialitete. Grumpi (ocvirki) so osnovna zabela in nosilci okusa v koroški košti, saj ji dajo značilna vonj in okus. Mežerli so prastara jed. Nekdaj so jo postregli ob polnoči na svatbah in sedminah. Danes je del gostinske ponudbe. Zelo priljubljene so prtene klobase, za pripravo katerih uporabijo manj kakovostne dele prašiča. Jejo jih s kislim zeljem ali belo repo. Prava specialiteta, ki se pripravlja ob kolinah, je pečena kri. Tousti grumpi pa so specialiteta za sladokusce.

Mleko in mlečni izdelki so pomembna sestavina koroške košte, tako med značilne koroške jedi spada tudi sir, ki ga poznamo z uveljavljenim imenom koroška skuta s čebulo in bučnim oljem.

Pravijo, da je kmetova košta štikl črnega kruha pa kregl mošta cu. Kar cenijo sami, ponudijo tudi gostu. Na mizo položijo hleb rženega kruha, da si sam odreže kos, in mu natočijo kregəl (kozarec) mošta. Mošt je pijača za vsak dan in za praznik.

Na razstavi poleg predstavitve nesnovne prehrambne dediščine pozornost posvečamo izbranim predmetom kuhinjske opreme, posodju in pripomočkom iz zbirk, ki jih hranimo v muzeju. Razstavo začenjajo s predstavitvijo glinenega posodja.  Na t. i. muzejskem ''otoku''  v etnološki zbirki se bodo zvrstile še predstavitve lesenega kuhinjskega posodja in pripomočkov, steklovine, emajliranega posodja in kuhinjskega tekstila.

Razstavo so nadgradili z vključitvijo dvanajstih dislociranih muzejskih stalnih razstav in zasebnih muzejskih zbirk, kjer so na ogled ambientalne postavitve: dimnica, črna kuhinja, štedilniška kuhinja in materialna dediščina, povezana s kulturo prehranjevanja.

''Razstavo spremlja bogat pedagoško-andragoški program. Izdelana je replika t. i. Makshoferjeve otroške mize, namenjene otroškim aktivnostim v pedagoškem igralnem kotičku. Pripravljene so nove pedagoške vsebine, povezane s tradicionalno prehrambno kulturo. Otroci se bodo lahko preizkusili v igri vlog ali pa bodo v interaktivni računalniški igrici odkrivali skrivnosti Vrhnjakove dimnice'', pojasni Lilijana Suhodolčan.   

V ugodnih epidemioloških razmerah bodo izvajali vodene oglede ter učno uro Košta pa že m're b't  ter pedagoški delavnici Za vsako bolezen rožica raste in Kruha ne naredi moka, ampak roka.

Z izvedbo pedagoško-andragoških vsebin za Koroško košto bodo sodelovali tudi na Mednarodnem muzejskem dnevu 18. maja, na Poletni muzejski noči 19. junija ter v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine med 25. septembrom in 9. oktobrom 2021.

Občasna razstava bo na ogled eno leto, do maja 2022. Avtorica razstave je Brigita Rajšter. Fotografije na razstavi so avtorsko delo fotografskega mojstra Toma Jeseničnika. Razstavo je oblikoval Andrej Knez.

Soavtorji besedil interaktivnega kataloga so mag. Tadej Pungartnik, Liljana Suhodolčan in Andreja Šipek.

Na tiskovni konferenci so spregovorili:

• Tadej Pungartnik, direktor muzeja
• Brigita Rajšter, muzejska svetovalka, etnologinja
• zaslužni prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in gastronomski strokovnjak
• Liljana Suhodolčan, muzejska svetovalka, etnologinja, muzejska pedagoginja
• Andrej Knez, oblikovalec razstave.

Zaradi trenutne epidemiološke situacije bo odprtje razstave potekalo v drugačni obliki. Razstavo bomo odprli z dvema strokovnima vodstvoma, ki bosta v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17. in 18. uri.

Nika Hölcl Praper, #fotobeležNica

Vljudno vabljeni!

Informacije