Spominske slovesnosti ob 100. obletnici smrti ter 125. obletnici rojstva borca za severno mejo Franja Malgaja

'Malgajevi borci so se zakopali na pobočju gričevja okrog Raven in v bližini Prevalj razdrli železniško progo, da so tako onemogočili prihod avstrijskemu oklopnemu vlaku. V jutranjem svitu 6. maja so nasprotniki prišli v napad, a rafali štirih Malgajevih mitraljezov so jih ustavili, tako da so se morali razviti v široko obkoljevanje. Med odbijanjem novih napadov se je obroč okoli malgajevcev čedalje bol ožil.' …

Občina Ravne na Koroškem in Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj vsa leta v mesecu maju organizirata tradicionalno prireditev, spominsko slovesnost ob obletnici smrti nadporočnika Franja Malgaja, pri spomeniku na Dobrijah. Spominska slovesnost, ki poteka v spominskem parku, je posvečena obletnici smrti Maistrovega borca, nadporočnika, borca za severno mejo in pesnika Franja Malgaja ter njegovim soborcem, vključuje pa pester kulturni program ter ob zaključku tudi družabno srečanje vseh domoljubov koroške krajine. Letos, ko obeležujemo že 100. obletnico smrti Franja Malgaja ter 125. obletnico rojstva borca za severno mejo Franja Malgaja, je bila spominska slovesnost še posebej svečana.

Tradicionalno srečanje v spomin na te dogodke nas vrača v čas, ko so bili pogum, odločnost in domoljubnost posameznikov ter celotnega naroda močnejši od strahu za življenje. Politične in družbene spremembe so 20. stoletje v zgodovini zaznamovale kot stoletje polno bolečine in smrti, povzročene v vojnah, ki niso zaobšle ne Slovenije in ne Koroške. Ko je ob koncu prve stoletne morije na bojiščih utihnilo orožje, se je na Koroškem in Štajerskem začel boj za severno mejo, za prostor južno od Drave, naseljen s slovenskim življenjem. General Maister je na Štajerskem s prostovoljci uspel spremeniti potek meje v korist nove države. Na Koroškem je Franjo Malgaj s svojo vojsko zasedel kraje do Drave in prišel do Celovca, a se je moral umakniti, v boju pa je izgubil življenje.

Letošnja prireditev ob 100. obletnici smrti Malgaja in ohranjanja spomina na ljudi in dogodke iz takratnih časov se je v spominskem parku pričela s prihodom Garde Slovenske vojske in praporščaki, ob spremljavi tolkal Orkestra Slovenske vojske. Sledila je himna Republike Slovenije, ki jo je zaigral Kvartet orkestra slovenske policije. Himno Zveze društev »General Maister« 'Slovenec sem' je zapel Koroški oktet. Venec so položili k spomeniku predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, nato pa še delegacija Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj ter Združenja borcev za vrednote NOB in Občine Ravne na Koroškem.

Prisluhnili smo uvodnemu pozdravu župana Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaža Rožena in predsednika Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj prof. Vladimirja Ovniča. Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj je vse od ustanovitve dalje tvoren člen Zveze društev »General Maister«; o teh dejavnostih je spregovorila predsednica zveze, mag. Lučka Lazarev Šerbec.

Slavnostni in osrednji govornik slovesnosti je bil predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je ob 100-letnici smrti borca za severno mejo Franja Malgaja povedal: 'Franjo Malgaj, častnik in Maistrov borec za severno mejo sodi med izjemne posameznike, ki so za vedno zaznamovali našo zgodovino in brez katerih bi bila podoba naše države gotovo drugačna. Njegove enote so osvobodile vso Mežiško dolino in Dravograd.

Upam, da bo današnja slovesnost vsaj nekoliko pripomogla k njegovi prepoznavnosti. Da ga bomo znali ceniti vsi Slovenke in Slovenci in ne le Korošice in Korošci, ki so z njim neločljivo povezani. Verjamem namreč, da je naša moralna dolžnost, da takšne posameznike, ki so usmerjali ključne dogodke naše zgodovine, ohranjamo v trajnem spominu.

V preteklem stoletju je bila slovenska Koroška večkrat prizorišče spopadov in bojev. Zanjo se je po prvi svetovni vojni goreče boril Franjo Malgaj s svojimi borci. V času vojne za samostojno Slovenijo, leta 1991, je na mejnem prehodu Holmec prišlo do prve zmage slovenske milice in teritorialne obrambe. V drugi svetovni vojni pa je bila prizorišče zadnjih, za partizane zmagovitih bojev.

Današnja realnost je polna izzivov. Zato tudi danes potrebujeta tako Slovenija kot Evropa še posebej svetle navdihe in pozitivne zglede. Takšne, ki nas bodo navdali s samozavestjo, pogumom in odločenostjo, da se soočimo z novodobnimi grožnjami. Slednje so sicer drugačne, kot tiste pred 100 leti, a nič manj usodne.

Franjo Malgaj je sledil svojemu srcu. Sanjal je svobodo in soustvarjal drugačen svet. Opogumljeni z njegovim zgledom in v duhu njegovih dejanj moramo zatorej delovati tudi mi sami, se zoperstaviti novodobnim grožnjam, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in predvsem našo človečnost.'

Z Raven na Koroškem je dopoldan potekal organiziran pohod po Malgajevi poti vse do Malgajevega spomenika. Udeležilo se ga je veliko pohodnikov, ki so na prizorišče slovesnosti prikorakali ob vihrajoči zastavi ter se tako poklonili Malgaju in njegovi vojski. Letos jih je vodil Đuro Haramija.

Kulturni program proslave je sooblikoval moderator Aljaž Verhovnik, podžupan občine Ravne na Koroškem. Orkester in gardisti Slovenske vojske, Koroški oktet, recitatorja Gimnazije Ravne na Koroškem, praporščaki ter člani in simpatizerji Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj pa so pomagali pri pripravi in izvedbi proslave, ki je navdušila vso zbrano občinstvo.

Orkester Slovenske vojske je s koračnico Rudolfa Maistra zaključili uradno, jubilejno slovesnost, s katero smo se spomnili 125. obletnice rojstva in 100. obletnice smrti našega junaka Franja Malgaja.