Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti v Kotljah
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, v spomin na dan, ko sta bili leta 1991 sprejeti Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in smo postali formalno neodvisna država, je letos potekala na praznik, 25. 6. 2025, pri osamosvojitveni lipi v Kotljah. Na proslavi so sodelovali učenci Podružnične Osnovne šole Kotlje Tadej Filipančič, Aleks Trup in Tilen Valcl, pod mentorstvom Vesne Junger, naš glasbeni ponos - Pihalni orkester železarjev Ravne, ter mlad in perspektiven član ansambla dijakov Srednje šole Ravne, harmonikar Luka Pešič ter z recitalom Lea Gros. Proslave pa so se med drugim udeležili častni občani Maksimilijan Večko s soprogo, častni občan Jože Prednik in domicilni občan Peter Ozmec, sekretar OZSČMD in poveljnik CZ Branko Kaker, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mežiška dolina Zdravko Moličnik ter predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij in praporščaki, ki jim je poveljeval višji štabni vodnik Pavel Šimenc.
Navzočim sta pozdravni nagovor namenila predsednica KS Kotlje Suzana Šapek in podžupan Občine Ravne na Koroškem Andrej Erjavec, slavnostni nagovor pa je izvedla doktorica znanosti, mag. etnologije, uni. dipl. etnologinja in prof. zgodovine, muzejska svetnica, kustosinja in od letos ambasadorka vseživljenjskega učenja, dr. Karla Oder. Med drugim je v svojem nagovoru izpostavila, da samostojnost Slovenije ni le zgodovinski dosežek, temveč trajna odgovornost, ki se danes uresničuje skozi znanje, sodelovanje, spoštovanje dediščine in moč lokalnih skupnosti.
Vsem nastopajočim in obiskovalcem se iskreno zahvaljujemo, da so s svojo prisotnostjo prispevali k slovesnosti obeležbe praznika in pomagali podkrepiti rdečo nit proslave, da je domoljubje v naših rokah in da ga je treba negovati.
Iskreno se zahvaljujemo Klemnu Uršniku za profesionalne fotografije.
-------------
V nadaljevanju prilagamo tudi slavnostno besedo slavnostne govornice dr. Karle Oder.
Spoštovane občanke in občani, cenjeni gostje, predstavniki občine, veteranke in veterani vojne za Slovenijo, ustvarjalci kulturnega življenja, dragi Ravenčani in Korošci, lepo pozdravljeni!
Danes obeležujemo 35. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije – praznik, ki nas spominja na zgodovinski trenutek, a hkrati preverja, kako danes razumemo svobodo, samostojnost, odgovornost in skupnost.
Junija 1991 je Slovenija po plebiscitarni odločitvi stopila na pot samostojne države. Politični vrh je zmogel enotnost, ki je v zgodovini redka in dragocena. Sprejeti so bili temeljni osamosvojitveni akti, naslednji večer pa je bila razglašena samostojna Republika Slovenija. Uresničile so se sanje mnogih generacij, ki so želele, da Slovenci postanemo gospodarji svoje prihodnosti.
Samostojnost ni bila podarjena. Bila je izbrana, izglasovana, razglašena – in obranjena. Vojna za Slovenijo je pokazala, da za velikimi besedami stojijo ljudje: pripadniki Teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, zdravstveni delavci, gasilci, vozniki, delavci, družine in sosedje. Tudi na Koroškem.
Naša pokrajina ni bila obrobje zgodovine. Spopadi na Holmcu in pred Dravogradom, blokada vojašnice v Bukovju, varovanje mejnih prehodov in pogum ljudi so del koroškega prispevka k slovenski državnosti. Koroška je pokazala, da se odločnost in razumnost ne izključujeta. Da se domovina brani z orožjem, kadar drugače ne gre, a se ohranja z dostojanstvom in človečnostjo.
Zato se danes s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so sodelovali pri osamosvojitvi, in vseh, ki so dali največ, kar človek lahko da. Spomin na te dogodke pa ni le dolžnost do preteklosti – je zaveza do prihodnosti. Samostojnost ni samoumevna. Ni dokončna. Je vsakodnevna sposobnost skupnosti, da razmišlja, ustvarja, odloča in prevzema odgovornost za posledice svojih odločitev.
Na Ravnah na Koroškem to dobro razumemo. Naša identiteta je zrasla iz dela, znanja, železa, jekla, kulture, jezika, vztrajnosti in solidarnosti. Ravne so prostor kulture dela in delavske kulture, industrijske dediščine, tehniškega znanja, športa, knjige, glasbe, spomina in še mnogo več. Kulturna dediščina ni le okras preteklosti, temveč razvojni potencial prihodnosti.
V zadnjih letih je bilo na Ravnah na Koroškem v kulturno infrastrukturo vloženega veliko truda in sredstev. Obnovljene stavbe in prostori kulturne dediščine, muzejske in arhivske enote, knjižnica in kulturne ustanove dokazujejo, da skupnost razume pomen kulture. A kljub temu spomnimo, da: zidovi sami ne ustvarjajo kulture. Oprema sama ne pomeni varovanja dediščine. Prireditveni prostori ne nadomestijo strokovnega dela in, da kulturna dediščina postane vrednota šele skozi lokalne politike, upravljanje, sodelovanje skupnosti in razvojne priložnosti. Kulturna dediščina je politična, razvojna in moralna kategorija, ker nam pove, kdo smo, od kod prihajamo in kaj bomo predali naprej.
Najkompleksnejša oblika kulturne dediščine je industrijska dediščina – saj združuje materialne dokaze proizvodnje, znanja, delavske identitete, prostorske spremembe in tudi okoljske izzive. Ravne s Staro železarno predstavljajo primer pozitivne integracije industrijske dediščine v urbano identiteto. Železarska dejavnost je oblikovala naš prostor, družbo in kulturo, kar se danes odraža v revitalizacijskih projektih, muzealizaciji in vključevanju v evropske programe. Industrijska dediščina je prepoznana kot razvojni potencial, ki omogoča krepitev lokalne identitete, razvoj izobraževalnih programov in kulturnega turizma.
Zato je vprašanje Muzeja Ravne na Koroškem in Stare železarne več kot organizacijsko vprašanje. Je vprašanje, ali bomo lastno industrijsko, delavsko in tehniško dediščino razumeli kot temelj razvoja ali kot nekaj, kar je vedno na voljo drugim prioritetam. Ravne na Koroškem si zaslužijo muzej, ki je prostor vseživljenjskega učenja, kjer dediščino spreminja v znanje, kjer se srečujejo spomini starejših in radovednost mladih, kjer se prepletajo delo raziskovalcev in ustvarjalnost skupnosti. Muzej, ki nas uči razumeti delo kot vrednoto, spoštovati znanje in ceniti skupnost. Muzej, ki varuje dediščino in povezuje različne dediščinske skupnosti, upošteva različnost tako v strokovnosti kot ustvarjalnosti in hkrati krepi medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje.
Muzej, kjer s pomočjo znanja, umetne inteligence in sodobnih načinov predstavljanja dediščine lahko doživimo utrip železarne. Umetna inteligenca pri tem ne spreminja vrednot kulturne dediščine, temveč načine njenega predstavljanja. Omogoča, da tisto, kar je bilo nekoč shranjeno v rokah mojstrov in v muzejskih arhivih, postaja dostopno mladim. S tem gradimo pogoje, da mladi razumejo dediščino – in da spoštujejo domovino.
Spoštovani, pred 35. leti smo dobili državo. Naj nas ta izkušnja odpira prihodnost. Naj nas uči, da je enotnost mogoča. Naj nas opominja, da nobena skupnost ne napreduje brez poguma, znanja in zaupanja. In naj nas spomni, da je samostojnost odgovornost do tistih, ki prihajajo za nami.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju slovenske države. Hvala vsem, ki danes skrbite za njeno demokratičnost, za njene institucije in za kakovost življenja ljudi. In hvala vsem, ki boste tudi jutri verjeli, da se domovina ne meri z mejami, temveč z dostojanstvom ljudi, ki v njej živijo.
Spoštovani, osamosvojitev je bila dejanje celotnega naroda, prihodnost Slovenije pa je odvisna od ljudi in od moči lokalnih skupnosti – od mest, kot so Ravne na Koroškem, kjer se delo, znanje in dediščina prepletajo v skupno dobro.
Iskrene čestitke vsem za državni praznik!
Naj živi samostojna Republika Slovenija. Naj živita Koroška in Ravne na Koroškem!
Kotlje, 25. 6. 2026