Neznani znani Voranc

Mednarodni simpozij na Ravnah na Koroškem

V četrtek, 27. novembra 2025, se je v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika dogodil mednarodni simpozij ob 75. obletnici smrti Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Številni ugledni raziskovalci in nekateri domačini so ves dan odkrivali še neznane podrobnosti iz pisateljevega življenja in dela. Po uvodnem nastopu kantavtorja Milana Kamnika sta prisotne pozdravila direktor knjižnice Aljaž Verhovnik in župan dr. Tomaž Rožen, dr. Silvija Borovnik (Univerza Maribor) pa je z uvodnim razmišljanjem odprla simpozij in med drugim ugotovila, da na Slovenskem ni bilo nobenega resnega raziskovalca književnosti, ki se ne bi kdaj ukvarjal tudi s Prežihovo literaturo, z njo pa so se ukvarjali tudi naši jezikoslovci.

Pisatelj Tone Partljič je opisal svoje poglede ter težave in dileme pri pisanju romana o Vorancu. Ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU) je obravnaval razloge za konec perspektivne kariere Lovra Kuharja v vodstvu ilegalne KPJ. Dr. Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino) je opisal, kako je Voranca in Möderndorferja zbližala želja za priključitev s Slovenci poseljenega dela Koroške Jugoslaviji in boj za uveljavljanje delavskih pravic. Zgodovinar Vinko Avsenak, prof., je izbrskal nova spoznanja, ki ozadje in podlago romana Doberdob kažejo v drugi luči. Urh Ferlež, mag., (Univerza Gradec) je obravnaval pisateljevo vez s Parizom, kjer je preživljal daljši čas med 1931 in 1939. Dr. Andrej Leben (Univerza Gradec) je sledil sprejemanju Prežiha v nemškem jezikovnem prostoru. Dr. Bojan Godeša (Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana) je prikazal Prežihovo delovanje v času okupacije na področjih, kjer je bil njegov prispevek ključnega pomena za cilje OF. Simona Šuler – Pandev, bibl., uni. dipl. soc., (KOK Ravne) je predstavila tisto, kar Koroška osrednja knjižnica hrani o Prežihu, in povedala, kako je knjižnica sodelovala pri raznih publikacijah o Prežihu in minulih simpozijih. V popoldanskem delu simpozija je dr. Vladka Tucovič Sturman (Univerza Koper) prikazala, da Prežihov Voranc ljudskih pesmi ni le vpletal v svoja besedila, temveč jih je v mladosti tudi zbiral in jih uporabil v svojih zgodnjih delih. Slavistka Bojana Verdinek, prof., je poudarila vpliv slovstvene folklore na Prežihovo literarno ustvarjanje in z analizo folklornih obrazcev (frazemov, primerjalnih rekel in kletvic) v drugem delu Doberdoba povezala slovstveno folkloro s sporočilom romana. Mirko Osojnik je obravnaval Prežihov odnos do domače zemlje, kmečkega življenja in svojih rojakov, preprostih kmečkih ljudi. Slavistka Lucija Mirkac Fortin, mag., je analizirala odnos med človekom in naravo v dveh novelah, pri čemer je bil njen poudarek na njegovi brezupnosti. Dr. Dragica Haramija (Univerza Maribor) je obravnavala zbirko črtic Solzice in posthumno izdan potopis Čez goro k očetu. Barbara Bednjički Rošer, prof., (Univerza Maribor) je osvetlila del pisateljske zapuščine, ki je mladim bralcem dostopna v posthumno izdanem potopisu Čez goro k očetu in v zbirki kratke proze Tisoč in en dan. Andreja Šipek, uni. dipl. etno., iz Koroškega pokrajinskega muzeja je ugotovila, da Prežihova bajta ostaja na prvem mestu kot kraj spominjanja in predstavljanja pomembnosti Prežihovega Voranca kot pisatelja in sokrajana, na drugem mestu pa je kot vedno bolj živi muzej s prikazovanjem in ohranjanjem polpreteklih kmečkih opravil. Tri raziskovalke zaradi zadržanosti niso mogle predstaviti svojih referatov, ki so prav tako bili objavljeni v zborniku, ki je izšel ob tej priliki in sta ga uredili dr. Silvija Borovnik in mag. Irena Oder. Dr. Eva Pori (FF Ljubljana) je prikazala proces oblikovanja igralskega govornega in telesnega izraza v uprizoritvi Prežihovega Boja na požiralniku v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Dr. Mateja Ratej (ZRC SAZU) je prikazala življenjsko pot natakarja Bruna Gerdoviča, ki je po aktivističnem delovanju pod okriljem OF slovenskega naroda in aretaciji gestapa leta 1941 v Mariboru kot pisar v koncentracijskem taborišču Mauthausen pripomogel k rešitvi Prežihovega Voranca. Dr. Florence Gacoin – Marks (FF Ljubljana) se je ukvarjala s tezo, da je morebitni vpliv Zolajevega vojnega romana La Débâcle (Polom) na Doberdob vzbudil nesoglasje med zadnjima raziskovalcema.

Po obeh delih simpozija sta sledili zanimivi razpravi, ob 19. uri pa so zbranim predstavili prvo knjigo Partljičevega romana Voranc, ki ga je izdala Beletrina. Razstavišče Koroške osrednje knjižnice je bilo polno do zadnjega kotička. Dogodek sta popestrila dr. Inge Breznik s tremi ljudskimi pesmi in gospod Alojz Peterle z igranjem na orglice. Z avtorjem, pisateljem Tonetom Partljičem, se je pogovarjal Mirko Osojnik, odločitve o še nerešenih dilemah pa čakajo avtorja biografskega romana v drugem delu, ki bo izšel prihodnje leto.

Mirko Osojnik

Foto: Lea Golob / Fotofabrik

Foto: Andrej Makuc