50 let Alpinističnega kluba Ravne: Pol stoletja zgodb, vzponov in srca

Alpinistični klub Ravne je obeležil častitljivih 50 let delovanja s toplim, igrivim in navdihujočim večerom, ki je združil generacije članov, prijateljev in podpornikov. Slovesnost, ki je potekala v dvorani Mladinskega doma v Reka grabnu na Ravnah, je bila preplet spominov, glasbe, humorja in hvaležnosti.

Pridružil se jim je tudi župan Občine Ravne na Koroškem, dr. Tomaž Rožen, in skupaj z njimi proslavil pomemben mejnik v zgodovini koroškega alpinizma.

Večer sta skozi besedo vodila Marta Krejan Čokl in mladi Bor Krejan Čokl, medtem ko sta za glasbene trenutke poskrbeli Gaja in Hana Mlakar. Za dodatno zabavo je poskrbel interaktivni kviz »Lepo je biti član AK Ravne«, kjer so gostje tekmovali za – kot so se pošalili – "nesmrtnost v klubskih kronikah" in spoznali skritega gosta Roka Kolarja (prvi himalajec AK Ravne).

Koraki v steni – alpinistična zgodovina AK Ravne

Zgodba kluba se je začela v sedemdesetih letih 20. stoletja z majhno skupino zagnanih posameznikov. Prvi mentor, Andrej Špiler – Špilč, je s svojo predanostjo vzgojil prve generacije alpinistov in postavil temelje odgovornega gibanja v gorah.

Že od začetka so bile ključne vrednote kluba solidarnost, tovarištvo in prostovoljno delo, ki niso pomenile le priprav na odprave, temveč prostor povezovanja in oblikovanja skupne identitete.

Alpinistični odsek Ravne na Koroškem je v preteklih desetletjih s predanim prostovoljnim delom, pomočjo donatorjev ter podporo občinskih in evropskih sredstev pomembno prispeval k razvoju lokalne plezalne infrastrukture. Gonilna sila tega je bil Franc Pušnik - Fižola.

Leta 1980 so pridobili in opremili alpinistično sobo v Gramoznici na Ravnah, ki še danes služi kot prostor za sestanke, šolanja ter arhiv. V letih 1990–1991 so uredili tudi alpinistično sobo za bivanje v koči na Grohotu pod Raduho.

Leta 1992 je bila v športni hali pri OŠ Prežihovega Voranca dograjena umetna plezalna stena, ki je bila takrat tretja te vrste v Sloveniji. Nadaljnji napredek so dosegli leta 2001 z izgradnjo nizke plezalne stene (boulderja) v kleti OŠ Koroški jeklarji. Desetletje pozneje, leta 2011, so dogradili še dodatne plezalne površine v športni hali OŠ Prežihovega Voranca.

Ta dosežena infrastruktura predstavlja pomembno podporo razvoju plezalne dejavnosti na Koroškem in dokazuje moč skupnosti, sodelovanja in vztrajnosti.

Vzponi, ki so segli čez meje

V petih desetletjih je klub pustil močan pečat tako v slovenskem alpinizmu kot športnem plezanju. Generacije članov so odraščale v domačih hribih, a svoje meje so preizkušale v stenah po svetu – od Balkana, Alp, Himalaje do Andov in Amerike.

Izbrane odprave:

• 1976: Prokletje
• 1980–1989: Andi, Daulagiri, Kavkaz, Anapurna, Gangapurna
• 1992–1999: Yosemiti, Cordillera Blanca
• 2000–2012: Everest (Matej Flis – najmlajši Slovenec), Pamir (najstarejši Slovenec – Andrej Gradišnik)
• Kasnejša leta: Apolo Bambo, Bolivija, Peru …

Prosto in športno plezanje – duh svobode

Že leta 1984 so člani plezali v Verdonu, kar je bil za tiste čase pionirski korak v svet športnega plezanja. Kasneje so raziskovali Arco, Tajsko, ZDA, Maroko, Dolomite, Grčijo, Turčijo – vsak vzpon je nosil svojo zgodbo.

Zgodovina AK Ravne se ni nikoli merila le v metrih nadmorske višine, temveč v vrednotah – vztrajnosti, solidarnosti, odgovornosti do narave.

Na svetovnem odru – tekmovalci, ki pišejo zgodovino

Prvi tekmovalni plezalni par v klubu sta bila Brane in Urška Vezonik, ki sta nastopala že konec 80. let, ter Jelka Tajnik (Krajnc). Kasneje so sledili številni talenti, med njimi:

• Katja Planinc – prva članica mladinske reprezentance
• Ciril Vezonik – 4. mesto na mladinskem SP (Peking 2005)
• Živa Ledinek, Andraž Karničnik, sestre Glušič, Gregor Vezonik, Zan Lovenjak Sudar

Posebno mesto ima Gregor Vezonik, ki je klub pripeljal na svetovni zemljevid:
🏆 Zmaga v Münchnu (2018)
🥉 Bron na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku

Balvani – domača moč AK Ravne

Pionir balvaniranja je bil Robi Jamnik, ki je v 90. letih oral ledino. Je prvi Slovenc, ki mu je uspelo preplezati balvansko smer »Petek 13.« (FB7C) v Reziji. Ustvaril je več balvanskih področij – Topla, Kot, Markovčeve ride, ki še danes privabljajo plezalce.

Mlajše generacije so nadaljevale tradicijo: Gregor Vezonik (8A+, 8B+), Zan Sudar (8B+) – danes med najmočnejšimi slovenskimi skalnimi plezalci.

Kar ostane, je duh

Večer se je zaključil z ganljivo mislijo Marte Krejan Čokl:

»Hvala vsem, ki ste del te zgodbe. Vsega se ne da povedati, a vse čutimo. In kar se zgodi v AK Ravne … ostane v AK Ravne.«

AK Ravne – srce koroškega plezanja

Klub ni samo prostor treningov, ampak živa skupnost, ki diha z gorami. Njegova zgodba se ne meri v višini, temveč v odtisih v kamnu, prijateljstvih, znanju in duhu, ki je člane AK Ravne vedno vlekel višje – v steni in v življenju.