Predstavitev romana Tatjane Strmčnik Ljubi … Ne ljubi

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je v torek, 13. oktobra 2026, potekala predstavitev prvega romana Tatjane Strmčnik z naslovom Ljubi … Ne ljubi. Dogodek je pritegnil okoli 80 obiskovalcev, ki so prisluhnili pogovoru o avtoričini ustvarjalni poti, njenih pisateljskih začetkih in zgodbi, ki jo prinaša njen roman.

Zbranim je dobrodošlico izrekla dr. Manja Miklavc iz Koroške osrednje knjižnice, nato pa se je z avtorico pogovarjala Barbara Žvirc, urednica knjige in sodelavka knjižnice. Pogovor je z glasbenimi vložki obogatil Blaž Pavlinec. Med obiskovalci so bili tudi direktor Koroške osrednje knjižnice Aljaž Verhovnik, županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak in župan Raven na Koroškem dr. Tomaž Rožen, ki je Tatjani čestital za roman in pohvalil njen aktivizem pri izboljševanju pogojev za lažje življenje invalidov v občini in širše.

Tatjana Strmčnik je v pogovoru predstavila svojo ustvarjalno pot, ki se je začela s poezijo. Izdala je tri pesniške zbirke in knjigo za otroke, tokrat pa se je bralcem prvič predstavila z romanom. Prehod v daljšo prozno obliko ji je omogočil, da skozi zgodbo osrednje junakinje spregovori o sprejemanju, iskanju lastnega prostora v svetu, ljubezni, osebnih preizkušnjah in pogumu, potrebnem za življenje po lastnih željah.

Roman Ljubi … Ne ljubi pripoveduje zgodbo Špele, ki ji je Tatjana »posodila« svojo gibalno oviranost in delček spominov na otroška in mladostna leta. Špela si želi predvsem živeti, ljubiti in biti ljubljena. Ker se zaradi svoje oviranosti pogosto srečuje s predsodki in nerazumevanjem okolice, se hitro nauči, da se mora postaviti zase. Svet v njej prevečkrat najprej vidi njeno invalidnost, šele nato njene sanje, želje in sposobnosti. Ob podpori peščice zvestih prijateljev se Špela prebija skozi šolske izzive, ljubezenska razočaranja in zapletene družinske odnose ter postopoma odkriva lastno moč. Čeprav njeno pot zaznamujejo številni padci, zgodba ni pripoved o porazih, temveč o vztrajnosti, ranljivosti in pogumu, da človek verjame vase. Špelina želja po samostojnosti pomeni veliko več kot le osamosvojitev in prestop praga lastnega stanovanja – pomeni odločitev, da ne bo več živela zgolj znotraj omejitev, ki ji jih postavlja okolica, temveč bo sledila svojim željam in svoji poti.

Roman tako odpira pomembna vprašanja o sprejemanju drugačnosti, medosebnih odnosih in družbi, ki posameznika pogosto presoja po njegovih omejitvah, namesto da bi prepoznala njegove potenciale. Hkrati je poklon vsem, ki kljubujejo predsodkom tako, da ostajajo zvesti sebi.

V pogovoru s Tatjano smo spoznali tudi njene številne konjičke, od športa, ustvarjanja, potovanj, pisanja člankov in prirejanja literarnih del v lahko branje ter sodelovanja na literarnih delavnicah V iskanju svojega glasu, ki jih obiskuje v Ljubljani. Za člane Društva distrofikov Slovenije delavnice vodi pisateljica, delovna terapevtka in ambasadorka branja Karmen Petric. Poudarek delavnic je na branju, literarnem ustvarjanju in razvijanju lastnega izraza v spodbudnem okolju, so pa delavnice del širšega projekta Javne agencije za knjigo RS, ki povezuje literaturo, ustvarjalnost in socialno vključevanje. V letu 2026 vključuje ljudi iz 13 institucij, med njimi osebe na prestajanju zaporne kazni, invalide, mlade s posebnimi potrebami in druge dolgotrajno neaktivne posameznike. Tudi Karmen je Tatjani čestitala za izdan roman, izpostavila njeno odlično pisanje, predvsem strašljivih in kriminalnih kratkih zgodb, in jo pozvala, da zbirko le-teh nekoč tudi izda.

Prijetno druženje se je po koncu pogovora nadaljevalo ob pogostitvi in podpisovanju knjig, obiskovalci pa so imeli priložnost tudi osebno poklepetati z avtorico.

Predstavitev romana je bila tako več kot le srečanje z avtorico in njeno knjigo. Bila je povabilo k razmisleku o sprejemanju drugačnosti, odkrivanju lastnega jaza in najpomembnejši poti, ki jo mora vsakdo prehoditi sam – poti do sebe.

Foto: Aljaž Uršej, KOK