Z novinarji o delu v skupnosti, svincu, duševnem zdravju in alkoholu

Na NIJZ OE Ravne na Koroškem smo se srečali z (lokalnimi) novinarji, jim predstavili naše delo in začrtane cilje. Izpostavili smo več pomembnih (koroških) tematik ter jih povabili na dogodke in aktivnosti v letu 2026.

Predstojnica NIJZ OE Ravne Neda Hudopisk je povedala, kako smo na Koroškem povezani za zdravo skupnost, Matej Ivartnik se je dotaknil pomembne koroške problematike – prisotnosti svinca v okolju in povabil na letošnje odvzeme vzorca krvi otrokom, regijska koordinatorica za duševno zdravje (MIRA) Jerneja Lorber je med drugim spomnila, kam po pomoč v regiji, Branka Božank pa je več povedala o alkoholni problematiki.

Da zdravje ni zgolj del zdravstvenega sistema, temveč  tudi domačega okolja, šol, vrtcev in delovnih mest, je uvodoma povedala predstojnica OE Ravne na Koroškem  Neda Hudopisk in dodala, da nanj vplivajo številni dejavniki. Posameznik k svojemu zdravju prispeva z načinom življenja, prehrano, gibanjem in odnosi, pri tem pa je ključno dobro podporno okolje, je poudarila. Skupnostni pristop je metoda dela, ki vključuje sodelovanje različnih članov skupnosti pri reševanju težav, oblikovanju politik in sprejemanju odločitev: “Tega živimo in delamo z različnimi partnerji, najbolj pomembno pa je, da ga izvajamo strukturirano in sistematično in ne le ob priložnostnih dogodkih, kot je svetovni dan zdravja.” V ta namen NIJZ vzpostavlja skupine za zdravje, ki delujejo znotraj mreže Zdravih mest. Letos bi na Koroškem lahko bile vzpostavljene v vseh dvanajstih lokalnih skupnostih.

Med osrednjimi temami novinarske konference je bila tudi izpostavljenost svincu na območju Mežiške doline, kjer NIJZ OE Ravne že več kot 20 let sistematično spremlja vsebnost svinca v krvi otrok. Med letoma 2007 in 2022 so v okviru državnega programa odvzeli kar 2460 vzorcev krvi 1477 otrokom. Rezultati dolgoročnega spremljanja kažejo na izrazit upad povprečnih vrednosti svinca v krvi otrok, kar kaže na uspešnost in učinkovitost izvajanja okoljskih in javnozdravstvenih ukrepov v regiji. “Po obsežnih poplavah reke Meže leta 2023 smo program spremljanja razširili na pet občin (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem in Dravograd). Najvišje izmerjene vrednosti so bile ponovno zaznane pri otrocih iz Zgornje Mežiške doline, kar kaže na to, da ima tradicionalno industrijsko onesnaženje še vedno večji vpliv kot morebitno onesnaženje zaradi poplav,” je povedal sodelavec NIJZ OE Ravne Matej Ivartnik.

Kljub dostopnosti in rednemu ozaveščanju o pomenu vključevanja otrok v monitoring svinca v krvi je udeležba v zadnjih letih nizka – lani se je na testiranje odzvalo le 25-odstotkov povabljenih. Eden ključnih izzivov je zato ostaja spodbuditi starše in skrbnike, da svoje otroke vključijo v program in jih pripeljejo na odvzem vzorca krvi. “Svinec je z vidika varovanja zdravja dokazano škodljiv že v nizkih koncentracijah, otroci pa predstavljajo posebej ranljivo skupino. Z vključitvijo otroka v monitoring lahko starši na preprost način preverijo njegovo izpostavljenost svincu ter tako pravočasno poskrbijo za njegovo zdravje,” je še sporočil Matej Ivartnik.

Regijska koordinatorica za duševno zdravje (MIRA) Jerneja Lorber je kot najpomembnejšo pridobitev v obdobju od leta 2018, ko je bil sprejet Nacionalni program duševnega zdravja, izpostavila vzpostavljanje centrov za duševno zdravje (do sedaj 22 CDZOM in 19 CDZO). Na Koroškem je center pod okriljem ZD Ravne na Koroškem in pokriva celotno regijo. Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ima trenutno prostore na ZP Prevalje, vendar se ob dograditvi zdravstvenega doma Ravne obeta selitev v nove prostore na lokacijo Ob Suhi. V centru deluje ekipa strokovnjakov (psihiatri, klinični psihologi, psihologi, delovni terapevti, medicinske sestre, socialni delavci, v CDZOM tudi specialni pedagogi in logopedi), ki posameznikovo težavo nagovorijo celostno, z željo da bi bilo okrevanje čim hitrejše in bi naslovilo vsa pomembna področja človekove dobrobiti.

Sodelavka NIJZ OE Ravne Branka Božank je novinarje med drugim opozorila na odgovorno poročanje, ki lahko prispeva k zmanjševanju škodljivih posledic, zlasti pri mladih. Spomnila je, da je alkohol psihoaktivna, toksična, teratogena in rakotvorna snov, v Sloveniji pa porabimo več alkohola, kot je evropsko povprečje. “V letu 2024 je registrirana poraba alkohola znašala 10, 4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. To pomeni, da se je v primerjavi s predhodnim letom poraba zvišala za 0,7 litra (oziroma več kot 7-odstotkov). To pomeni, da je prebivalec Slovenije v povprečju spil 86, 2 litra piva, 41,9 litra vina in 3,8 litra žganih pijač. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače pridelave, pa
zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino oz. 1,8 litra čistega alkohola,” je navedla.

Vir: NIJZ (enota Ravne na Koroškem)